VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Zakaj ste se lotili operacije »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave - Območje Ptujske Drave«?

Operacije »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave« kot del Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji (P EKP 2021-2027) smo se lotili z namenom sistemskega in dolgoročnega zmanjševanja poplavne ogroženosti širšega območja ob reki Dravi in njenih zalednih pritokih. Z izvedbo ključnih vodnogospodarskih ukrepov in spremljajočih ureditev se bistveno zmanjšuje poplavna ogroženost ter hkrati omejujejo negativni vplivi podnebnih sprememb na območjih pomembnega vpliva poplav (OPVP).

Glede na izkušnje s katastrofalnimi poplavami v zadnjih letih so protipoplavne investicije postale nujen in prednostni del načrtovanja ter razvoja javne infrastrukture. Operacija predstavlja ključen korak pri uresničevanju celovito načrtovanih protipoplavnih ukrepov, ki temeljijo na analizah poplavne ogroženosti in veljavnih državnih strateških dokumentih. Posegi na območju Mestne občine Ptuj, Občine Duplek, Občine Starše in Mestne občine Maribor se izvajajo kot ključne prioritete, opredeljene v Načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023–2027, v katerem so ta območja prepoznana kot prednostna.

 

Slovarček:

P EKP 2021-2027 – Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji je temeljni dokument, ki uresničuje cilje Evropske unije na ravni nacionalnih razvojnih ukrepov. Dokument natančno določa, kaj se financira, s kakšnim namenom in pod katerimi pogoji, ter predstavlja formalno podlago za odločanje o sofinanciranju projektov. Brez umeščenosti projekta v P EKP ni mogoče zagotoviti evropskih sredstev. Prav tako vzpostavlja stroga pravila glede izvajanja, nadzora in transparentnega poročanja, kar zagotavlja učinkovito porabo javnih sredstev.

 

OPVP – Območje pomembnega vpliva poplav je poplavno območje, na katerem obstaja možnost nastanka pomembnih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.

Na kartah OPVP lahko preverite poplavno nevarnost in ogroženost za posamezne občine po Sloveniji: https://www.gov.si/teme/karte-poplavne-nevarnosti-in-karte-poplavne-ogrozenosti-za-obmocja-pomembnega-vpliva-poplav/.

Ključni vodnogospodarski ukrepi se izvajajo na območju Mestne občine Ptuj, Občine Starše, Občine Duplek in Mestne občine Maribor ter so usmerjeni v zmanjševanje poplavne ogroženosti poseljenih območij, gospodarske infrastrukture in javnih površin ob reki Dravi ter njenih pritokih in zalednih vodotokih.

Več informacij o posameznih ukrepih je na voljo na spletni strani projekta:
👉 https://ptujskadrava.si/ukrepi/

Vrednost operacije oz. investicije znaša 34.747.039,68 EUR (štiriintrideset milijonov sedemsto sedeminštirideset tisoč devetintrideset evrov in 68/100). Za operacijo »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave« je bila sprejeta Odločitev o podpori št. V00029-2 /MNVP/0 z dne 29.11.2023.

  • Prispevek na programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija znaša 33.647.039,68 EUR od tega:
    • podpora Evropske unije, Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR (85% – 28.599.983,73 EUR ),
    • nacionalni prispevek, Sredstva državnega proračuna (15% – 5.047.055,95 EUR).
  • Prispevek Sklada za vode znaša 1.100.000,00 EUR.

 

Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, prednostne naloge 3: »Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost«, specifičnega cilja RSO 2.4 – Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov.

Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027. To je tudi obdobje, v katerem morajo biti zaključeni vsi predvideni ukrepi predmetne operacije.

Z aktivnostmi operacije »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave« smo pričeli leta 2021.


Zaključena gradbena dela in urejanje lastništva

Na večjem delu načrtovanih ukrepov so bila gradbena dela že uspešno izvedena. Na teh lokacijah trenutno izvajamo še zadnji korak – dokončni odkup zemljišč. Skladno z Zakonom o vodah mora biti Direkcija RS za vode lastnica vodne infrastrukture, zato po izvedbi gradnje skrbno urejamo zemljiškoknjižno stanje. Čeprav te aktivnosti v naravi niso neposredno vidne, so dolgoročno ključne za nemoteno upravljanje, vzdrževanje in izvajanje poslanstva Direkcije RS za vode.


Priprava na nove gradbene posege

Na nekaterih ukrepih se projekt trenutno nahaja v fazi priprave, ki vključuje:

  • Pridobivanje potrebnih zemljišč za izvedbo novih gradbenih posegov.
  • Vodenje postopkov javnih naročil za izbor strokovnih izvajalcev (cenilcev, geodetov, nadzornih in svetovalnih inženirjev).
  • Pripravo in pridobivanje celovite projektne in okoljske dokumentacije, vključno z dokumenti za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), projekti za izvedbo (PZI) in dokumentacijo izvedenih del (PID).

 

Vsi postopki potekajo skladno z zastavljenim načrtom, o pričetku novih del na terenu, ki jih načrtujemo v letu 2026, pa bo javnost sproti obveščena.

Ukrepi so zasnovani tako, da v največji možni meri ohranjajo obstoječe poplavne površine in naravne procese vodotokov, kjer je to možno oz. le to dopuščajo prostorske razmere oz. danosti.

Ključni poudarek je na zadrževanju poplavnih valov znotraj porečja oz. območja nastanka padavin, saj le ta način lahko zmanjšujemo negativne vplive na dolvodna območja.


Načrtovane ureditve temeljijo tudi na sonaravnih rešitvah, ki ob zmanjševanju poplavne ogroženosti neposredno prispevajo k izboljšanju kakovosti bivalnega okolja ter krepitvi biodiverzitete vodnega in obvodnega prostora. Takšen ekosistemski pristop je ključen, saj omogoča uspešno usklajevanje varstva naravnih vrednot z nujnim zagotavljanjem varnosti ljudi in njihovega premoženja.

Uresničevanje teh ciljev v praksi zahteva visoko stopnjo sodelovanja in transparentnega dialoga, saj se v skupnem prostoru srečujejo različni deležniki z različnimi interesi – od lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti do civilnih iniciativ, okoljskih društev ter strokovnih združenj.

Direkcija RS za vode si kot vodilni partner prizadeva za aktivno vključevanje vseh akterjev in gradnjo medsebojnega zaupanja, kar je nujno za povezovanje lokalnih potreb s strateškimi cilji projekta ter zagotavljanje njegovega pozitivnega sprejemanja v javnosti.

100-letna poplavna varnost (Q100) je strokovni izraz, ki pomeni, da so protipoplavni ukrepi načrtovani za obvladovanje poplavnega dogodka, ki se statistično pojavi enkrat na sto let. Oznaka Q100 se nanaša na pretok, ki ustreza t. i. stoletnim vodam in predstavlja visoko stopnjo poplavne ogroženosti.

Vrednost pretoka Q10 z deset letno povratno dobo pojasnjujemo z verjetnostjo nastopa takšnega dogodka v posameznem letu z 10 %, za vrednost pretoka Q100 je verjetnost nastopa takšnega dogodka v posameznem letu 1 % in za pretok Q500 velja, da je verjetnost nastopa takšnega dogodka v posameznem letu 0,2%.

Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka oz. pretoka Q100 s stoletno povratno dobo slučajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 100 let, ampak pričakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 1000 letih, ali v povprečju vsakih 100 let. Gre za verjetnostni pojem, saj se takšen dogodek lahko pojavi tudi večkrat v krajšem časovnem obdobju, kar potrjujejo izkušnje z nedavnimi poplavami.

Načrtovanje ukrepov na ravni Q100 je zato usmerjeno predvsem v omejevanje posledic hudih poplavnih dogodkov, zaščito ljudi, premoženja, infrastrukture in okolja. Z vključevanjem vidikov podnebne odpornosti pa se hkrati zmanjšujejo tudi dolgoročni vplivi podnebnih sprememb in povečuje varnost prostora v prihodnosti.

Niste našli odgovora na svoje vprašanje?

Z veseljem vam pomagamo – izpolnite spodnji obrazec in nam pošljite svoje vprašanje. Odgovor bomo objavili med pogosto zastavljenimi vprašanji ali vam ga posredovali po e-pošti.

Ime in priimek